Dan odločitve za evropsko pobudo pod vodstvom Inštituta 8. marec

Evropska komisija bo danes sporočila odločitev v zvezi z evropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav My Voice, My Choice. Pobuda predlaga vzpostavitev prostovoljnega finančnega mehanizma, h kateremu bi se članice lahko prostovoljno priključile. Mehanizem bi podpiral države pri zagotavljanju dostopa do oskrbe v zvezi s splavom za ženske, ki do te zdravstvene storitve ne morejo dostopati v svoji lastni državi in to iščejo v tujini.

Pobuda več evropskih nevladnih organizacij, v kateri ima vodilno vlogo slovenski Inštitut 8. marec, je prehodila dolgo pot. Za podporo pobudi so organizacije aprila 2024 začele po vsej EU zbirati podpise in jih do 1. septembra 2025 zbrale nekaj več kot 1,1 milijona. S tem so zadostile pogojem EU in pobudo nato predstavile Komisiji, pristojni komisarki za enakost Hadji Lahbib ter tudi evropskim poslancem.

Konec lanskega leta je My Voice, My Chocie najprej podprl odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov, za tem pa tudi Evropski parlament.

Kakšno odločitev in naslednje korake lahko sprejme Komisija?

A glavno besedo ima pri vsem skupaj Evropska komisija, ki mora o tej pobudi odločiti do 2. marca. Kot piše na spletni strani EU, lahko Komisija odloči, da bo v skladu z državljansko pobudo sprejela zakonodajne korake. V tem primeru bo nato začela pripravljati uradni zakonodajni predlog. Ko ga potrdijo na Komisiji, pa ga v potrjevanje predložijo še Evropskemu svetu in v večini primerov tudi Evropskemu parlamentu.

Evropska komisija pa tudi v primeru, da se pozitivno odzove na državljansko pobudo, ni dolžna predlagati nove zakonodajne rešitve in lahko poseže po kakšnih drugih ukrepih. Prav tako lahko predlaga tudi uporabo obstoječe zakonodaje.

Po neuradnih informacijah STA bo Komisija državam članicam podala samo smernice, kako lahko evropska sredstva uporabijo za omogočanje dostopa do varnega splava. Kot dodajajo, naj bi bilo mogoče za to uporabiti tudi sredstva iz evropskega socialnega sklada.

Ker so tudi v Inštitutu 8. marec, ki vodi kampanjo, prejeli informacije o negativni naravnanosti Komisije do pobude, so v zadnjih dneh pred današnjo odločitvijo okrepili pritisk na Komisijo. Zagnali so spletno peticijo, ki jo je do petka popoldne podpisalo več kot 200 tisoč ljudi. Uporabnike družbenih omrežij so pozvali, naj pod njihove objave označijo komisarko Labib in predsednico Komisije Ursulo von der Leyen. Ob tem so jih pozvale tudi nekateri slavni.

Pritiskajo tudi evroposlanci

Ob tem so na Evropsko komisijo pismo naslovili tudi evropski poslanci. Kot poroča STA, se je pod pismom, ki ga je predlagal slovenski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD), podpisalo 105 poslancev. Svoj podpis so od Slovencev prispevali še Irena Joveva in Marjan Šarec (Renew/Svoboda) ter Vladimir Prebilič (Zeleni).

"V primeru, da se Komisija odloči, da ne bo uresničevala ciljev te pobude ali da ne bo ukrepala s konkretnimi ukrepi ali predlogi za ukrepanje, kot demokratični predstavniki evropskih državljanov skupaj z drugimi demokratičnimi akterji prisiljeni preučiti nadaljnje politične in pravne možnosti, da zagotovimo, da se izražena volja evropskih državljanov in Evropskega parlamenta ustrezno spoštuje ter da se izpolnijo legitimna pričakovanja," so v pismu zapisali poslanci.

Na pozive se je odzvala komisarka za enakost Hadja Lahbib. Na Instagramu je v videoposnetku sporočila, da pozive sliši in da Komisija dela na še zadnjih podrobnostih odgovora.

"Bodite potrpežljivi. Bodite prepričani, delamo na tem," je dejala. Obljubila je, da bo predstavnikom pobude jasno in transparentno predstavila njihov odgovor. "Evropska unija je zavezana zdravju, varnosti in dostojanstvu žensk," je ob tem poudarila komisarka.

Na videoposnetek se je na družbenih omrežjih odzvala direktorica Inštituta 8. marec in koordinatorica kampanje Nika Kovač. Kot je dejala, ne morejo sprejeti takega odgovora in da ne morejo biti potrpežljivi. Najprej zato, ker so videli osnutek odgovora, ki po njenih besedah ne prinaša nobenih konkretnih ukrepov za večjo dostopnost umetne prekinitve nosečnosti v Evropi. "Nepotrpežljivi smo, ker so razmere za ženske v Evropi nespremenjene že desetletja, EU pa ne sprejema nobenih ukrepov," je dejala.

"Na Poljskem umira nosečnica, ki ji zavračajo splav"

Kovač je še spomnila na primer iz Poljske, ki so ga na novinarski konferenci v Bruslju dodatno predstavili poljski zagovorniki pravice do splava. Gre za primer ženske, ki je v 16. tednu nosečnosti in je zaradi zdravstvenih zapletov v bolnišnici. Kot piše poljski portal Oko.press, ima hudo obliko slabosti in sladkorno bolezen, ki ji povzročata hude zaplete. Bruha kri, hranijo jo lahko samo prek infuzije, sladkor v krvi ji rase, zaradi neprestanega bruhanja pa obstaja možnost pretrganja požiralnika.

Kot piše portal, se zdravil, ki bi ji pomagala, ne predpisuje nosečnicam. Ženska, ki se je na Poljsko preselila iz Gruzije, je izrazila željo, da nosečnost prekine s splavom, saj da ima doma otroke in moža ter hoče preživeti. Poljska zakonodaja splav omogoča samo v primerih, ko je ogroženo zdravje nosečnice ali pa je nosečnost posledica kaznivega dejanja.

Kot je dejala poljska aktivistka Dominika Lasota, da ji v bolnišnici zavračajo splav. "To je neposredna posledica ene najstrožjih zakonodaj o splavu v Evropski uniji in tudi ene najstrožjih na svetu," je dejala na novinarski konferenci. Kovač je poudarila, da bi bilo z žensko vse v redu, če bi živela v Sloveniji. "To je realnost današnje Evrope. Nekatere države ženskam sporočajo, da je njihovo življenje lahko zlahka žrtvovano," je dodala.